Prednosti in slabosti montažnih hiš

Odločitev za gradnjo hiše je pomemben korak, saj gre večinoma za enkratno življenjsko naložbo. Številni raznovrstni ponudniki hiš, ki reklamirajo svoje proizvode kot najboljše, vnašajo med kupce dileme pri dokončni odločitvi. Zato je najbolje, da si pred nakupom sami pridobimo čim več informacij s tega področja. Na ta način bo naša odločitev pravilna in je kasneje ne bomo obžalovali. Viri informacij so lahko različni, od prebiranja različnih katalogov, iskanja informacij na internetnih straneh, do obiska sejmov, ogledov že postavljenih hiš in podobno. Poznavanje prednosti in slabosti montažne gradnje je koristna oz., lahko bi rekli, ključna informacija, ki lahko vpliva na našo odločitev o dokončni izbiri.

Lastnosti montažne gradnje so:

1. Kratek čas izgradnje

Hitra gradnja in vselitev je ena od najpomembnejših prednosti montažne gradnje. Gradnja montažne hiše je prenesena iz gradbišča v zaprte proizvodne dvorane, kjer je izdelana večina konstrukcijskih elementov. Idealni delovni pogoji omogočajo natančno in kontrolirano izdelavo elementov, kar omogoča natančno montažo in kakovostno izvedbo. Čas izgradnje je omejen le na čas montaže končnih elementov. Suh način gradnje omogoča takojšno vselitev po dograditvi. Gradnja je čista, na gradbišču ni nepotrebnega materiala, skladiščnih objektov in orodja. Hitra gradnja pa pomeni tudi krajše in manj intenzivno obremenjevanje okolice. Vselitev v montažno hišo je možna v roku od 2 do 6 mesecev, odvisno od zahtevnosti objekta in vgrajenih materialov.

2. Energetska varčnost montažne gradnje

Montažne hiše navadno prištevamo v skupino nizkoenergetskih stavb, torej stavb z majhno porabo energije. Zaradi vedno višjih cen energentov je to pomembna prednost, ki dolgoročno pomeni precejšen prihranek.

V montažnih hišah je uporabljeno precej več naravnih materialov, kot pri klasični gradnji. Na trgu je precej montažnih hiš, ki so skoraj v celoti izdelane iz lesa, ta pa je veliko boljši toplotni izolator kot npr. opeka. Navadno pa lesene stene kombiniramo še s toplotno izolacijo zunanjih in notranjih zidov. Le-ta lahko stroške ogrevanja v eni sezoni zniža do 50 % v primerjavi z enako veliko klasično gradnjo. Za doseg takšnega učinka je treba preprečiti toplotne mostove in zagotoviti primerno zrakotesnost objekta. Montažna gradnja je zaradi velike dolžine spojev na objektu lahko, glede neprepustnosti za zrak, občutljiva in problematična. Zato mora biti montažna hiša kakovostno izdelana in dobro vzdrževana.

3. Ekološka neoporečnost vgrajenih materialov

Pri večjem delu montažnih gradenj se uporabljajo naravni, ekološko sprejemljivi in zdravju neškodljivi materiali. Les je sestavni del ekosistema in dokazano eden od najbolj zdravih gradbenih materialov, ki najmanj onesnažuje. Za pridobivanje, prevoz, obdelavo in predelavo lesa se namreč porabi precej manj energije kot za izdelavo zidakov ali betonskih izdelkov. Tako z uporabo lesa kot gradbenega materiala najmanj obremenjujemo okolico.

4. Ustvarjanje in vzdrževanje zdrave bivalne klime

Poleg zunanjega zraka je za zdravje in življenje posameznika pomembna tudi notranja klima oz. stopnja onesnaženosti zraka. Glede na to, da ljudje preživimo večino svojega časa v zaprtih prostorih, je zdravo bivalno okolje, ki ga nudijo montažne hiše pomembna prednost. Med drugimi dobrimi lastnosti, ki jih ima les kot osnovni gradbeni material za montažno gradnjo, je tudi njegova zmožnost »dihanja«, uravnavanja vlage, filtriranja in čiščenja zraka v prostoru. Najbolj naravna oblika prezračevanja je naravna difuzija, oz. prodiranje zraka skozi porozne gradbene materiale. Ta proces omogoča vzdrževanje in uravnavanje enakomerne vlažnosti notranjih prostorov tako, da les posrka odvečno vlago in jo v primeru potrebe oddaja v prostor. Naravna difuzija vpliva tudi na čiščenje onesnaženega zraka v prostoru. Zaradi naravne razlike v zračnem pritisku in temperaturi med zunanjim in notranjim zrakom le ta prehaja skozi drobne pore materiala, iz katerega je zgrajena stena. Na ta način se zrak prefiltrira. Velika površina lesnih celic deluje kot filter, ki od 3 do 4 krat na uro prečisti zrak v prostoru.

Zaradi majhne stopnje vlažnosti lesa vgrajenega v elemente montažne konstrukcije, je bivanje že ob vselitvi v takih prostorih prijetno in zdravo. Zaradi nizke vlažnosti lesa tudi žuželke in glive nimajo pogojev za življenje in zato takšnih konstrukcij ne napadajo.

5. Majhna akumulacijska sposobnost montažnih hiš

Zaradi majhne akumulacijske sposobnosti se montažni objekti pri prekinjenem ogrevanju hitro ohladijo, pri ponovni vzpostavi ogrevanja pa omogočajo hiter ponoven dvig temperature notranjega zraka. Ta lastnost majhne akumulacije omogoča dodatne toplotne prihranke v primeru prekinjenega ogrevanja, ko stavba ni v uporabi.

Ta prednost montažne gradnje pa se lahko sprevrže v slabost, predvsem v primeru, če je stavba zasnovana po načelu pasivne solarne arhitekture. Za čim boljši izkoristek alternativnega vira sončne energije potrebujemo toplotno akumulacijsko maso v stavbi. Tako pa je sončna energija, ki prihaja v stavbo preko zastekljenih površin, neenakomerno razporejena.

6. Lahka konstrukcija

Montažne hiše so lažje od klasičnih hiš, zgrajenih iz opeke ali betonskih blokov.

Lahka lesena konstrukcija je potresno odporna in je primerna za postavitev tudi na problematično in slabo nosilnih zemljiščih, kot je npr. močvirje.

7. Boljša izkoriščenost prostora

Stanovanjska površina je pri manjši kvadraturi zelo pomembna. Nezanemarljiva prednost montažne gradnje je boljša izkoriščenost prostora. Zaradi tanjših sten ob enakih zunanjih merah pri montažni gradnji pridobimo do 10 % več stanovanjske površine v primerjavi s klasično grajeno hišo, kje so zidovi debelejši.

8. Cena montažne gradnje

Cene montažnih hiš so ugodnejše od cene klasično grajenih hiš. Finančni stroški so znani vnaprej in fiksni. To dejstvo lahko opredelimo kot prednost, saj nas do dokončanja hiše oz. do vselitve v hišo ne more nič presenetiti. Po drugi strani pa je glavni vzrok, da se Slovenci še vedno ne odločamo za montažne gradnje v velikem številu prav v dejstvu, da je potrebno imeti na razpolago takoj vsa finančna sredstva. Sicer pa je tudi pri postavitvi montažne hiše možna postopna gradnja oz. fazno financiranje, glede na finančne zmožnosti. V prvi fazi lahko kupimo samo montažne elemente in kasneje nadaljujemo z drugimi deli, kot so polaganje talne in stropne obloge, napeljava instalacije, izgradnja fasade itd. Pomembna informacija je tudi, da lahko z lastnim delom zmanjšamo osnovno ceno montažne hiše.

Eden najpogostejših zadržkov montažne gradnje je stereotip o manjvrednosti take gradnje, ki ima svoje korenine v preteklosti. Tako naj bi bile montažne hiše slabše kakovosti in s tem tudi manj trajne v primerjavi s klasičnimi hišami. Danes sodobni proizvajalci zagotavljajo povprečno 50 letno življenjsko dobo za montažne gradnje. Dejstvo pa je, da lahko z vgradnjo kakovostnih materialov in rednim vzdrževanjem montažna hiša nudi dom, ne samo eni, ampak tudi dvema generacijama. Res pa je, da vrednost montažne hiše z leti hitreje upada kot vrednost klasično zgrajene hiše. Slabost se kaže tudi v fleksibilnosti in nosilnosti montažnih hiš. Naknadne nadgradnje niso tako enostavne kot pri klasičnih.