Energija in montažne hiše

Kakovostne montažne hiše navadno prištevamo v skupino nizkoenergijskih stavb. Na splošno lahko novo zgrajene objekte v energetskem smislu ločimo na štiri skupine, in sicer na energijsko sprejemljive, energijsko varčne in nizko energijske objekte ter pasivne hiše. Glavni problem, ki se pojavlja pri vseh zgoraj napisanih tipih objektov, so toplotne izgube. Največji del predstavljajo izgube energije preko ovoja stavbe.

Za nizkoenergijske objekte je značilna nizka poraba energije, in sicer med 15 in 30 kWh/m2 na leto. Pogoj za tako majhno porabo energije je ustrezna arhitekturna zasnova stavbe, dobra toplotna izolacija ovoja stavbe ter ustrezen sistem strojne opreme. V nizkoenergijski zgradbi je potreben konvencionalni ogrevalni sistem in talno gretje, sveži zrak pa se v zgradbo dovaja s prezračevalno napravo.

Med vsemi energijsko varčnimi hišami je pasivna hiša najbolj rentabilna glede na vložena sredstva in prihranek energije za ogrevanje. Izraz pasivna hiša se uporablja za vse energetsko varčne stavbe, ki nudijo visok bivalni standard brez večjih ogrevalnih sistemov in klimatskih naprav. Pasivna hiša je nadgradnja nizkoenergijske hiše v vseh pomembnih energetskih vidikih. Načrtovana in grajena je tako, da ima minimalne toplotne izgube, hkrati pa izkorišča toploto sonca in toploto, ki jo oddajajo ljudje ter naprave v hiši.

Pri načrtovanju je treba upoštevati načelo orientacije hiše, ki omogoča optimalno izrabo sončnega sevanja, možnost shranjevanja sončne energije takrat, ko ta ni več na voljo in pa obliko zgradbe. Arhitekturno je pasivna hiša zasnovana kompaktno in enostavno, in sicer tako, da je zunanjih površin, kjer so večje toplotne izgube glede na volumen objekta čim manj. Najoptimalnejša je kvadratna, okrogla, osemkotna ali elipsasta oblika stavbe. Pasivno hišo odlikuje izdatna toplotna izolacija sten, strehe, temeljne plošče ter zrakotesni ovoj. Za zagotavljanje zrakotesnosti je pomembno natančno načrtovanje in skrbna izvedba. Vsi gradbeni elementi, ki sestavljajo zunanji ovoj, morajo dobro tesniti. Vgrajena okna s trislojno toplotnoizolacijsko zasteklitvijo morajo biti pravilno orientirana. Največji dobitek sončne energije se pričakuje skozi steklene površine, zato je najbolje, če so te v večjih površinah locirane na južni fasadi. Z namenom doseganja čim manjših toplotnih izgub je v pasivni hiši obvezno kontrolirano prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. Ogrevalni režim v pasivnih hišah je nizkotemperaturni, ogrevanje je talno, stensko ali preko rekuperatorja s toplotno črpalko. Bivalne navade moramo v celoti prilagoditi projektnim pogojem objekta.

Zadovoljevanje potreb po toploti za ogrevanje je omejeno na 15 kWh/m2 na leto (kar ustreza porabi 1,5 l kurilnega olja na kvadratni meter na kurilno sezono), poraba skupne primarne energije, vključno s toplo vodo in elektriko v gospodinjstvu, pa je manjša od 120 kWh/m2 na leto. Pasivne hiše imajo zaradi izkoristkov sončne energije in izkoriščenih notranjih virov toplote ob zelo majhnih toplotnih izgubah minimalne potrebe po dodatnem ogrevanju v zimskem času ali hlajenju v poletnem času. V poletnem času pred pregrevanjem prostorov varuje ena izmed oblik zasenčenja. V hladnih zimskih mesecih se preko prezračevanja segreva tudi dovodni zrak, zaradi katerega se lahko odpovemo ločenemu ogrevalnemu sistemu.

Izraz pasiven pomeni nedejaven, v primeru pasivne hiše samozadosten, torej energijsko neodvisen, kar pa v celoti ne drži. Za pogon ventilatorjev, kompresorjev oz. črpalk namreč potrebujemo električno energijo. Sicer pa stroka postavlja enoten pogoj za pasivno gradnjo, in sicer, da sistemi v pasivni hiši delujejo brez uporabe fosilnih goriv.

V primerjavi s klasično stavbo potrebuje pasivna hiša do 60 %, manj energije, kar pomeni, da so stroški za ogrevanje precej nižji. Trend dražitve fosilnih goriv se bo po predvidevanjih poznavalcev nadaljeval tudi v prihodnje. Ker ogrevalnih naprav, ki zahtevajo vzdrževanje in popravila v pasivni hiši ni, so tudi stroški vzdrževanja minimalni. Nanašajo se samo na sistem za prezračevanje, ki pa ima dolgo življenjsko dobo in je zelo trpežen.

Poleg nizkih obratovalnih stroškov pasivna hiša nudi tudi najboljšo bivalno klimo in ugodje. Zaradi izredno dobre toplotne izolativnosti zunanjega ovoja so v pasivni hiši stene vedno tople, vse površine so enakomerno segrete, vključno z deli, ki mejijo na mrzel zunanji zrak. Temperatura zraka v prostoru se precej približa površinski temperaturi notranje strani zunanje stene, zato se zrak v prostoru skoraj ne ohlaja. Gibanje zraka, ki ga občutimo kot nelagodje, je zato dosti manjše, kot v klasičnih hišah s konvencionalnim ogrevanjem.

Zaradi kontroliranega prezračevanja preko rekuperatorja (kontrolirano prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka), je v pasivni hiši zrak vedno svež. Prezračevanje z odpiranjem oken, ki je lahko moteče zaradi hrupa in mraza, ni potrebno. Prezračevalna naprava s pomočjo filtrov čisti zrak (prah, pelod). To je še posebej pomembno za ljudi z zdravstvenimi težavami, kot so alergiki in astmatiki.

Kot zanimivost naj povemo, da je koncept pasivne hiše razvil dr. Wolfgang Fiest. Leta 1991 je bil blizu Frankfurta, pod okriljem nemškega zunanjega ministrstva postavljen prvi prototip te hiše. Po sprejetem standardu za pasivno gradnjo je začelo število tako postavljenih hiš naraščati, predvsem v Avstriji, Nemčiji in Švici. V Sloveniji je bila prva pasivna hiša zgrajena na celjskem področju leta 2003. Standard pasivnih hiš ne postavlja omejitev glede velikosti, namena uporabe ter kraja postavitve (morje, gore, mesto, podeželje). Za pasivne hiše se lahko uporabljajo masivne (opeka, beton) in lahke konstrukcije (les). Pasivne hiše so lahko stanovanjske, poslovni objekti, vrtci, šole, cerkve, športne dvorane itd.

Zaradi prednosti, ki jih nudi pasivna hiša, se tudi v Sloveniji povečuje zanimanje za tovrstno gradnjo. Res je, da naložba v postavitev ali nakup pasivne hiše ni majhna in se finančno povrne šele na dolgi rok. Po drugi strani pa, če nas ekonomski razlogi ne prepričajo, nam ostane še zavest o pozitivni okoljski naravnanosti in pa dejstvo, da zdravje in ugodno počutje nimata cene.