Novice
!Oglasno besedilo

Norveški modeli energetske sanacije obstoječih stavb, za večjo energetsko učinkovitost

14.08.2019 - Izkušnje iz Norveške pri doseganju ciljev na področju izkoriščanja potenciala obstoječih stavb, strateškega razvoja pametnih in trajnostnih mest in upoštevanje koncepta "dobrega počutja" za prebivalce

prof. dr. Alenka Temeljotov Salaj, Evropska pravna fakulteta, Nova Univerza

Trajnostne stavbe in trajnostna mesta lahko pripomorejo k doseganju podnebnih ciljev, vendar ne samo skozi novogradnjo. Življenjski cikel vključuje še veliko več, še posebej, če upoštevamo trajnostni koncept "dobrega počutja" (wellbeing) za ljudi, organizacije in skupnosti in ga vzdržujemo skozi čas trajanja stavbe.

Današnje regulativne zahteve in zavedanje, da se kakovost dejansko izplača, zahtevajo, da stavbe v prihodnje prispevajo k čim večjemu doseganju podnebnih ciljev (Paris Agreement, 2015). Novogradnje pa predstavljajo le nekaj odstotkov letno v primerjavi s celotnim obstoječim stavbnim fondom. Po podatkih The Buildings Performance Institute Europe (bpie.eu/publications) 97,4% obstoječega stavbnega fonda še vedno ni v A kategoriji energetske učinkovitosti.

Norveški primer

Na Norveškem je danes okoli 400 milijonov m2 stavbnega fonda, poleg tega še okoli 460.000 počitniških hiš (hytta). Nekatere stavbe bodo porušene in nadomeščene z novimi, pričakovano pa je, da jih bo 70-80 % doseglo še naslednjih 80 do 100 let ali več. Zato je mogoče znotraj obstoječega stavbnega fonda pridobiti podatke o koristih za boljši podnebni izračun.

Norveško parlamentarno poročilo Stm 28: 2011-2012 "Dobre zgradbe za boljšo družbo" daje odlično izhodišče za doseganje podnebnih ciljev, trajnostnih zgradb in "dobrega počutja" za vse. Poročilo je spodbudilo ustanovitev delovne skupine Bygg21 (Zgradba21), ki je prinesla številne nove pobude, med drugim tudi "10 načel kakovosti za trajnostne zgradbe in območja" (2018) ter več signalov o načrtovanju življenjskega cikla in stroških, pospeševanju spreminjanja zgradb, inovacijah pri izvajanju projektov itd. Vedno več javnih in zasebnih graditeljev je že preoblikovalo svoje strategije in cilje in jih uskladila z visoko ravnijo BREEAM (Building Research Establishment Environmental Assessment Method) certifikata, ki ga upošteva tudi Norveška. Nordijske drzave so vpeljale BREEAM z  označevanjem z znakom okolja in okoljskega certificiranja. Toda mnogi ostajajo.

Vrednostne orientacije

Vsi gradbeni projekti ne izpolnjujejo pričakovanj. Še vedno prihaja do napak pri gradnji, tudi pri spreminjanju gradbene fizike v obstoječih stavbah s prenovo, ki vodi do poškodb stavbe, dodatnih popravil, povečanih stroškov vzdrževanja in krajše življenjske dobe gradbenih delov, elementov in sistemov. Razlogi so številni, vključno s premajhnim zagotavljanjem kakovosti v fazi načrtovanja in gradnje. Razmišljanje o življenjskem ciklu in učinku stavb skozi čas morata biti bolj osrediščena. Zato potrebujemo izvedbene modele, ki to varujejo, tj. modele interakcij, kjer vsi vlečejo v isto smer. Razvojno raziskovalni projekt OSCAR "Vrednost za lastnika in uporabnika stavb" (www.oscarvalue.no) poudarja potrebo po močni multidisciplinarni usposobljenosti v zgodnji fazi, ki ustvarja in ščiti osnovne koncepte ustvarjanja vrednosti skozi ves življenjski cikel. To pa zahteva poznavanje zgradb, upravljanja, vzdrževanja in razvijanja skozi dolgo časovno perspektivo, tako da stavbe zadovoljujejo "dobro počutje" za vse, tj. je ustvarjeno ravnovesje med gospodarstvom, družbo in okoljem.

Vendar se to lahko hitro poslabša zaradi dveh dejavnikov;

1) propadanje, zaradi pomanjkanja vzdrževanja, ki vodi v slabo notranjo/zunanje okolje, ter povečanja bolezenskih znakov (absentizem/prezentizem), in

2) manjše primernosti za poslovanje, zaradi pomanjkanja prilagodljivosti za izpolnjevanje novih zahtev.

Naloga in odgovornost “Facility managementa

Ustvarjanja vrednosti v obliki “učinka”, ne dobimo, dokler ne mine nekaj časa. Zato je treba modele interakcij upoštevati tudi kot odgovornost jamstva za učinek. Trajnostne stavbe so stavbe, ki zahtevajo, da se ohranja "dobro počutje" skozi čas. Za to je potreben nenehen razvoj upravljanja nepremičnin (Facility Management, FM) kot pristojnost, ki je pomemben del načrtovanja v zgodnji fazi, tako v primeru novih stavb kot tudi pri obnovi objektov, in tudi kot predmetno področje,

V poročilu JOMAR - Model za obračunavanje okoljskih obremenitev iz stavbne konstrukcije (Rønning et al, Østfoldforskning, 2007) in v norveškem aktu NS 3454 "Stroški življenjskega cikla za gradbena dela", so opredeljeni vplivi na okolje ter ukrepi na delovanje, vzdrževanje in obnovo, ki sprožijo vpliv na podnebje. Zato je potrebno biti pozoren že pri načrtovanju na zagotavljanje kakovosti procesov do zaključka.

Zmanjševanje vzdrževanja ni isto kot odloženo vzdrževanje ali ne-vzdrževanje. To, da se izberejo pravi materiali, oprema in nadzor nad izvajanjem, nam daje želeno kakovost in odpornost pri razgradnji. Seveda, to vkljuje tudi prijaznost do vzdrževanja, saj razpoložljivost in vzdrževanje morata biti preventivna in korektivna. Rezultat je usmerjen v minimaziranje virov in s tem najmanjši vpliv na podnebje.

Nove zahteve so zastavljene na način, da se v osnovni dejavnosti organizacij zahteva obnova/razvoj stavbe tako, da je omogočeno vzdrževanje primernosti za njeno uporabo v daljšem časovnem obdobju. Stavbe z dobro prilagodljivostjo bodo imele dolgo življenjsko dobo in s tem pozitivno prispevale k zmanjšanju vpliva na podnebje.

Pametna in trajnostna mesta in vloga “Urban Facility managementa

Glede na demografski razvoj rastočih mest, se z rastjo prebivalstva veča tudi potreba po novih območjih ter izkoriščanje potenciala obstoječih stavb. Vedno več mest na Norveškem se odloča za strateški razvoj pametnih in trajnostnih mest, racionalizacijo rabe in upoštevanje koncepta "dobrega počutja" za prebivalce, grajeno okolje, bivanje, delo in zasebne in javne storitve. Pri tem se razvijajo novi koncepti pametnih storitev, kot so npr. pozitivni energetski bloki (medsoseska energetska izmenjava ustvarjenih energij); multifunkcionalne javne storitve in prostori, kot so šole, vrtci in nega, ki so bolj vključeni v urbani razvoj, kjer vozlišča pridobivajo novo vsebino; zelene površine in prometni tokovi, ki se obravnavajo na ravneh hitrih, pogostih in občasnih storitvah in podobno.

Na splošno je poudarek na prispevanju celostnega urbanega razvoja v skladu s podnebnimi cilji. V skladu z razvojem novih storitev in prehajanja iz posameznih stavb na problematiko mest, se na novo vzpostavlja tudi področje Urban Facility Management. Dobra družba zahteva dobre zgradbe in mesta, ki prispevajo k doseganju podnebnih ciljev.

Takšnim in podobnim temam se posvečajo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze v okviru dodiplomskega visokošolskega študijskega programa Pravo in management infrastrukture nepremičnin ter podiplomskega magistrskega in doktorskega študijskega programa Pravo in management nepremičnin.

V študijske programe se lahko vpišejo tudi že zaposleni kandidati.

Vir: SLONEP, 14.08.2019

Več: https://epf.nova-uni.si/izobrazevanje/